»Sredi noči sedim v postelji / Bolečina plamti kot ogenj / in riše na stene reči / vsaj tako pomembne / za prihodnost poezije, kot so / kosti pod pariškimi temelji …«

»včasih prevlada nemoč / verze spraskaš s kože / kot bi z dna ponve strgal / sežgane makarone.«

»Iz 'kosti mesta'«

»Božična večerja je bila čudovita. Prasketanje ognja v kaminu se je mešalo med zven veselih pogovorov in smeha. Juha iz ostrig je bila odlična, od dveh ogromnih puranov so ostale le bele kosti.«

»Moje kosti bodo zagotovo vstale.«

»Evelin v dnevni sobi miži in se, glava v ognju, prsi v ognju, želodec v ognju, osredotoča. Stisne pesti.«

»To niso kosti, ampak ljudje, ki so bili pomorjeni v velikanskem zločinu.«

»V telesu nima niti ene demokratične kosti, vendar je zelo pameten človek.«

»Vsi smo le vreče kosti, mišic in hormonov.«